Žiga Okorn se že poldrugo desetletje posveča iskanju odgovorov na vprašanje, kako lahko danes podoba povabi, zbližuje in celi, s tem, ko se dotakne našega globokega likovnega izkustva, ki je blizu sočutenju, občutenju pa tudi sočutju in ljubezni. Te krhke, preproste podobe, ki jih z zemeljskimi pigmenti in nekaj kapljicami vode slikar dobesedno prelije na papir ali platno, razpirajo perspektive, ki jih navznoter sicer živimo, vendar jih premalo uresničujemo tudi navzven. So vpoklici naših občutljivih, a močnih stanj, pri katerih sta povezana telo in razum, roka in um, glava in srce. 

Akvareli otrok, pred katerimi stoji gledalec kot pred lastno prihodnostjo, so narejeni tako elementarno, da jih ni težko spregledati. Spregledati in pripustiti k sebi, tja, kjer je v nas še droben otrok, ki čaka, da pogledamo na svet z njegovimi na široko odprtimi očmi. To, kar gleda in čuti, je tukaj in sedaj, je vseprisotno in večno. Tu-je že v jeziku ni do konca obvladljivo, ni dosegljivo ne s predstavo ne s projekcijo, je ustvarjalni proces in del nas samih. Slikarski temelj podobe, ki ji nista tuji ne zahodna ne vzhodna umetnost, nagovori v jeziku, ki – zato ker zaupa v veščino in pozna tradicijo – ustvarja prostor domišljiji in iznajdljivosti gledalca. 

Rodil se je leta 1967 v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani končal z razstavo na stari čolnarni v Tivoliju leta 1991 pri prof. Gustavu Gnamušu in prof. Tomažu Brejcu. Od leta 1994 deluje kot svobodni umetnik. Je soavtor prenove nekdanjih vojaških zaporov v mladinski hotel Celica in avtor ene od celic. S skupino Sestava je dejaven v vrsti strokovno-civilnih pobud, ki se dotikajo likovne umetnosti in kulture na pedagoškem (proti ukinitvi likovnega pouka v osnovnih šolah), kulturno-varstvenem (pobuda za strokovno rešitev Robbovega vodnjaka) in stanovskem področju (pobuda in soorganizacija dražbe za rešitev DSLU). Ukvarja se še z oblikovanjem (stalna postavitev na Blejskem gradu, NMS, 2008), ilustracijo, fotografijo, notranjim oblikovanjem ...
Od leta 1991 redno razstavlja doma in v tujini. Leta 2002 je prejel nagrado za najboljši akvarel na Piranskem ex.temporu in leta 2008 na Ex temporu Grožnjan, 2004 je s skupino Sestava prejel plaketo mesta Ljubljana za umetniški projekt prenove nekdanjega zapora na Metelkovi v mladinsko prenočišče Celica in leta 2009 nagrado zlato gnezdo; 2006, 2008 in 2011 kot sooavtor dobitnik nagrade Arhitekturne zbornice Slovenije zlati svinčnik.